[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Strgar pomislil na svojo partizansko ãast, ga ne bi zanes-
lo.«
Zopet ga je prekinil komandir in dejal: »Moj oãe je bil
ujetnik v Rusiji in je rekel, da so tam med revolucijo
poãeli z Ïenskami vsega vraga, tako rdeãi kot beli. Zato
bi rekel, da se Strgarju enkrat oprosti. Drugiã pa bi ga
bolj prijeli.«
Strgar ga je hvaleÏno pogledal.
»Tudi jaz sem za to, da Strgarja ne bi preveã prijema-
li,« je rekel ãetni politdelegat. To so bile edine njegove
besede.
Sonce je zahajalo za daljne gozdove. Besedo so dali
Strgarju, naj pove, kako gleda na to. Vsi so se ozrli vanj.
Do zdaj je molãal in se samo nemirno premikal. Priãa-
kovali so skesanih besed, obljub in priseg. Zgodilo se je
pa nekaj nepriãakovanega. Mitraljezec Zvonko je obrnil
bledi obraz k Lipniku in zaãel enakomerno:
»Poldrugo leto se tolãem. Lansko leto sem bil v ·tajer-
ski grupi. Tiste Zore nisem poznal in tudi nisem sli0 al,
kak0 na je bila prej. Zato ne verjamem, kar se govori.
Zora mi je rekla, da je imela oficirja v stari Jugoslaviji, da
pa Italijani niso spali z njo. Ostriãi jo je dal va0 ki terenec,
ker ga je zavrnila. Za to ima dokaze, ãe hoãete.«
102
NA·I OBRAZI
BESeDA
Vsi so bili preseneãeni. Listje je 0 umelo. Sonce se je
nagnilo in sipalo zadnje Ïarke na moÏe, sedeãe pri stu-
dencu. Prisluhnili so. Strgar je nadaljeval:
»Deset po0 tenih va0 ãanov mi je reklo, da ni res, za kar
Zoro dolÏijo in da je bila ostriÏena po nedolÏnem. Va0 ki
terenec je obvestil 0 tab. Patrola je svoje delo opravila
ponoãi. Zora ni huda na borce, paã pa pravi, da ne bo
spregovonla besede s terencem, dokler ne prekliãe, kar
je o njej govoril.« Potem je tiho dodal: »Zoro imam rad.
Na0 a Ïenska je, kaznujte me, kakor hoãete, ali Zoro
imam rad.«
»Kaj pa, ãe te je navlekla,« je ostro vzkliknil Lipnik in
nagubal ãelo.
»Ne, ne. Zori verjamem in va0 ãanom tudi. Kaznujte
me, ãe hoãete, ali reãem vam ponovno, da jo imam rad.
âe mi dokaÏete, da je res imela Italijane, jo bom pustil.
Vi verjamete samo enemu. Naj sekretar Lipnik doÏene,
kaj je na stvari. Ni lepo Ïensko kar tako obdolÏiti. Kam
bomo pri0 li, ãe se bom moral spovedovati, kadar bom
vasoval pri svojem dekletu. DokaÏite mi, kar govorite.«
»Oficirja je imela,« je dodal oroÏar.
»Padel je v boju z Nemci pri VaraÏdinu,« ga je zavr-
nil Strgar. »Zore ne pustim, raj0 i se odreãem ãinu, ki me
ãaka v ãeti.«
»Nisi 0 e zrel pa partijo in ãemu so te le sprejeli!« je
hladno rekel Lipnik.
103
NA·I OBRAZI
BESeDA
»DokaÏi, to je vse,« je vzkliknil Strgar in mraãno utih-
nil.
Lipnik je hladno zrl na trmastega in doslednega
Strgarja. Nato je bolj mirno dejal: »Sem za to, da se za-
deva Strgarja in Zore odloÏi in da se ponovno poizve o
tem.«
Komisar je ob zakljuãku rekel: »Strgar, ãe te je tista
Zora nalagala, bo0 izgubil mitraljez, da ve0 .«
»Postal bom bomba0 ,« je drzno rekel Strgar.
104
NA·I OBRAZI
BESeDA
DEGRADIRANI KOMANDANT
0 tabu brigade je raport 0 el h koncu. Komandant
Vbrigade se je pretegnil in z dolgim pogledom o0 inil
komisarja brigade: »Zdaj pa bo pri0 lo najteÏje. ·tirikrat
je bil opominjan pa niã ne zaleÏe.«
Naãelnik 0 taba je pogledal v papirje in dejal: »Erjavec
je v enem mesecu napravil 0 est grobih napak, zato pred-
lagam, da ga razre0 imo poloÏaja komandanta bataljona
in ga postavimo za namestnika komandirja tretje ãete.«
Komisar brigade je pomi0 ljal: »·e malo bi potrpeli.
Treba mu je dopovedati, da je opominjan zadnjikrat.
Boste videli, da se bo pobolj0 al.«
Komisar se je zagledal skozi okno v visoke Savinjske
planine, tlesknil s prsti in rekel: »Jutri se bom gori pri
·pehu dobil z ljudmi iz divizije.«
Pomoãnik komisarja, nizek, suh ãlovek s tankimi ust-
nicami, je sivo pogledal komisarja, poloÏil roko na mizo
in kratko ter vaÏno spregovoril: »Jaz sem za to, da se
Erjavec degradira. Niã veã ga ne bo lomil. Ti, komisar, se
zavedaj, da smo v vojski in da bi morali v na0 i brigadi
vpeljati tako disciplino, kot so jo imeli ·partanci.«
Naãelnik 0 taba je zaniãljivo nakremÏil usta in dejal:
105
NA·I OBRAZI
BESeDA
»Trije ãlani smo za to, da se Erjavcu odvzame poloÏaj
bataljonskega komandanta.«
»Nekdo pa mora biti tudi v manj0 ini,« je pripomnil
komandant in ãiknil v kot, kjer so stale stare vreãe.
Pri0 el je kurir in vpra0 al, kdaj bodo sprejeli koman-
danta Erjavca, ki Ïe pol ure ãaka in preklinja. Kar naprej
koraka pred veÏnimi vrati. Vsi 0 tirje so se spogledali.
»Kar naj pride,« je zamrmral komandant in nabral
obraz v gube.
Vstopil je bataljonski komandant Erjavec, srednje
velik ãlovek kostanjevih las, kratko pristriÏenih brãic, v
lepi novi obleki iz angle0 kega voja0 kega blaga, zlikanih
0 kornjev, prepasan s 0 irokim svetlorumenim pasom, na
katerem je visela belgijska pi0 tola. Stopil je tri korake od
vrat, pozdravil, mirno obstal in dejal: »Tovari0 koman-
dant, bataljon je na poãivali0 ãu, po spisku je sto 0 estin-
dvajset moÏ, od tega jih je sedem v bolnicah, deset v pa-
trolah. ·tirinajst jih je 0 lo po municijo k Savi.«
Komandant si je prekriÏal roke, hodil po sobi gor in
dol in dejal: »Predvãeraj0 njim nisi pri0 el pravoãasno na
poloÏaj, ki ti je bil doloãen. Zato nismo dosegli takih
uspehov, kot smo raãunali. Z bataljonom si pri0 el deset
minut prepozno, to je ugotovitev 0 taba brigade in tudi
ostalih bataljonskih 0 tabov. Pred tednom dni nisi poslal
zasede pravoãasno na cesto. Celo uro ste bili prepozni
in nem0 ki oddelek je neovirano 0 el po cesti v Celje.
106
NA·I OBRAZI
BESeDA
StraÏe okrog tvojih ãet niso v redu, to smo dognali vsi
ãlani 0 taba brigade. Z novinci nima0 rednih vaj, kot je po
pravilu.« In brigadni komandant je na0 teval naprej.
»Vsega menda tudi ni kriv Erjavec! Kaj pa drugi ãla-
ni bataljonskega 0 taba?« je Erjavca branil komisar.
Komandant Erjavec je bil preseneãen, da so ga krtaãili
in na0 li toliko napak v njegovem poveljevanju. Zabole-
lo ga je, da je moral stati in da mu niso ponudili stola.
»Ali se lahko zagovarjam?« je vpra0 al. »Tisto s polo-
Ïajem ne bo toãno. Takoj ko je kurir prinesel povelje,
sem sklical sestanek komandirjev. Preden so se koman-
dirji zbrali, je minila poldruga ura. Eno uro smo raz-
pravljali. No, nekaj drÏi, spotoma smo se pol ure zadrÏa-
li, ker nam je divizijski intendant dal trideset litrov
mo0 ta in dve zelenki Ïganja. Prekleto Ïganje! Mi boste
za enkrat oprostili?«
Brigadni komandant ga je ostro pogledal in dejal:
»Vsakdo najde za svoje napake izgovor, ãe drugaãe
ne, ga iz trte zvije. Ti bi moral priti na poloÏaj, vse ostalo
pa bi lahko prepreãil.«
»Tisto o straÏah,« je nadaljeval Erjavec. »âe pride kdo
od brigade, ga straÏar ne bo ustavil. ·e to bi rekel, da v
0 tabu brigade ne bodite taki dlakocepci.«
Brigadni komandant ga je prekinil: »Ti bo0 pamet
solil brigadnemu 0 tabu. Mislim, da te ne bom uãil
osnovnih dolÏnosti, ki se jih mora drÏati ne samo bata-
107
NA·I OBRAZI
BESeDA
ljonski komandant, temveã tudi komandir ãete, njegov
namestnik pa vodnik in vsak partizan. Za vse te nered-
nosti, ki si jih kot komandant bataljona zakrivil, bo0
kaznovan.«
Brigadni komandant se je obrnil k naãelniku 0 taba:
»Tovari0 naãelnik, prosim, preberi.« In naãelnik 0 taba je
prebral kratek ukaz. Konãal se je takole: »Zaradi zgoraj
navedenega je brigadni 0 tab pri0 el do zakljuãka, da se
razre0 i Erjavec kot komandant bataljona in se postavi za
namestnika komandirja tretje ãete. Kolikor se ne strinja,
da gre v drugi bataljon, ga po0 ljemo na razpoloÏenje
Tom0 iãevi brigadi.« Naãelnik je prebral, si obrisal obraz
[ Pobierz całość w formacie PDF ]